Umetna inteligenca se hitro širi na vsa področja našega življenja, pri tem pa prevajalska industrija ni izjema.
Umetna inteligenca se hitro širi na vsa področja našega življenja, pri tem pa prevajalska industrija ni izjema. Ne spreminja le tradicionalnih delovnih postopkov prevajanja, temveč ima pomembno vlogo tudi pri lokalizaciji medijskih vsebin, vključno s sinhronizacijo in podnaslavljanjem. A kako natanko sploh deluje?
V Googlovem spletnem dnevniku The Keyword je zapisano, da Google Translate vsak dan obdela več kot 100 milijard besed, kar je izjemen preskok v primerjavi s preprostim prevajanjem po načelu »beseda za besedo« iz preteklosti. Vendar tudi najnaprednejši sistemi umetne inteligence še vedno delajo kritične napake, ki jih običajno lahko popravijo le prevajalci. A ne kateri koli prevajalci, temveč tisti, ki imajo veliko strokovnega znanja in izkušenj na svojih področjih.
Čeprav umetna inteligenca omogoča hitro in učinkovito prevajanje, se še vedno spopada z nečim veliko pomembnejšim: z razumevanjem odtenkov človeškega konteksta in kulturnega pomena, ki prispevajo k barvitosti jezika. Pri zelo specializiranih temah in ohranjanju doslednosti terminologije je človeško strokovno znanje še vedno nepogrešljivo.
Prevajanje z umetno inteligenco uporablja strojno učenje za samodejno pretvorbo besedila iz enega jezika v drugega. Sodobni sistemi se za izdelavo bolj naravnih in kontekstualnih prevodov zanašajo predvsem na nevronsko strojno prevajanje (NMT) in velike jezikovne modele (LLM).
Nekatera orodja za prevajanje z umetno inteligenco zagotavljajo splošne prevode, druga pa ponujajo rešitve, prilagojene blagovni znamki, ki ohranjajo edinstven ton podjetja v različnih jezikih.
Kljub napredku orodja z umetno inteligenco, kot sta Microsoftov prevajalnik in ChatGPT, še vedno zahtevajo človeški nadzor. Morda si napačno razlagajo pomenske odtenke ali kulturni kontekst, zato je za natančen in ustrezno lokaliziran prevod nujen strokovni pregled. Z razvojem umetne inteligence ostaja človeško strokovno znanje ključnega pomena za zagotavljanje visokokakovostnih prevodov.
Pri prevajanju z umetno inteligenco se za odpravljanje jezikovnih ovir vse bolj uporabljajo veliki jezikovni modeli (LLM). Splošne in nišne platforme uporabljajo te modele za pretvorbo besedila in govora ter ustvarjajo prevode, ki so bolj naravni in človeški.
Strojno prevajanje ni novost, vendar nedavni napredek na področju umetne inteligence omogoča, da se pomenski odtenki in kontekst upoštevajo v večji meri. A tudi s temi izboljšavami je človeški pregled izrednega pomena za zagotavljanje natančnosti, zlasti pri vsebinah, ki so specifične za posamezno panogo, pri katerih je pomembna natančna terminologija. Profesionalna prevajalska orodja in sistemi za upravljanje prevajalskih projektov pomagajo poenostaviti delovne postopke, vendar je strokovni človeški pregled tisti, ki zagotavlja, da prevod izpolnjuje vse zahteve.
Natančno prilagajanje velikih jezikovnih modelov (LLM) za prevode, specifične za posamezno panogo, izboljša njihovo zmožnost obvladovanja specializirane terminologije in konteksta, kar zagotavlja večjo natančnost in skladnost s področnimi standardi. To prilagajanje omogoča, da se LLM prilagodi edinstvenim potrebam industrije – na primer upošteva pravno ali medicinsko terminologijo –, pri tem pa ohranja strogo varnost in zasebnost podatkov.
Z uporabo tehnik, kot sta učenje na podlagi majhnega vzorca primerov in učinkovito prilagajanje manjšega števila parametrov (PEFT), je mogoče učinkovito dodelati LLM, da zadosti specifičnim zahtevam. Rezultat so natančni prevodi, ki upoštevajo kontekst, pri čemer širše jezikovne zmožnosti ostanejo nedotaknjene.
Merjenje natančnosti prevajanja z umetno inteligenco je izziv, saj za to nimamo splošnega standarda. Običajne merilne tehnike se osredotočajo na zvestobo izvirnemu besedilu in natančnost posredovanega sporočila.
Ključne merilne tehnike vključujejo:
Te merilne tehnike obravnavajo vidike, kot so natančnost, tekočnost, terminologija, slog in oblikovanje, ter ponujajo različne vpoglede glede kakovosti prevoda. BLEU na primer ocenjuje ujemanje n-gramov med strojnim prevodom in referenčnimi človeškimi prevodi, METEOR pa se osredotoča na ujemanje sinonimov in besedni red. TER meri, koliko popravkov je potrebnih, da strojni prevod doseže raven referenčnega prevoda, COMET pa uporablja nevronske mreže, s čimer doseže večplastne rezultate ocenjevanja.
Čeprav te merilne tehnike pomagajo opredeliti kakovost prevoda, pa lahko še vedno spregledajo kontekst ali kulturne odtenke, ki jih bolje zazna človek.
Pri zagotavljanju kakovosti strojnih prevodov ima ključno vlogo ocena, ki jo poda človek. Računalniki lahko hitro obdelajo vsebino, a pogosto spregledajo malenkosti, ki jih človeški pregledovalci zlahka prepoznajo — zlasti znotraj specializiranih ali reguliranih področij.
Za ocenjevanje prevodov uporabljamo celovito metodo ocenjevanja v sklopu našega orodja za vodenje prevajalskih projektov (TMS). Ta metoda se osredotoča na naslednje kategorije:
Ta pristop zagotavlja, da prevodi izpolnjujejo visoke standarde in specifične zahteve projekta.
Vsako napako označimo glede na njeno resnost, kar nam pomaga določiti področja, ki jih je treba izboljšati. Na podlagi tega sistema lahko jezikovni strokovnjaki naredijo natančne popravke in oddajo visokokakovostne prevode.
Tehnologija za prevajanje z umetno inteligenco uporablja napredne algoritme strojnega učenja, zlasti nevronske mreže in modele transformerjev, s katerimi analizira jezikovne vzorce in ustvarja natančne prevode v več jezikov.). Ti algoritmi se učijo na podlagi obsežnih zbirk podatkov, kar jim omogoča prepoznavanje vzorcev v jezikovni rabi. Vendar imajo težave s kontekstom, idiomatičnimi izrazi in kulturnimi odtenki, kar pogosto vodi do netočnih prevodov.
Besede z več pomeni – kot sta na primer »flatline« (ki lahko pomeni »umreti« v medicinskem kontekstu ali »stabilizirati se pri ničelni rasti« v gospodarskem kontekstu) ali »bark« (ki se lahko nanaša na zunanji sloj drevesa ali na pasji lajež) – lahko zmedejo sisteme umetne inteligence, če je kontekst nejasen. Podobno se beseda »bank« lahko nanaša na finančno ustanovo ali na rečni breg, beseda »charge« pa lahko pomeni električni naboj, pravno obtožbo ali strošek. Človeški prevajalec pa takšne izraze naravno razloči na podlagi konteksta.
Kvantitativni podatki kažejo, da se natančnost prevajanja med jezikovnimi pari precej razlikuje. Pogosto uporabljeni jezikovni pari, kot je denimo angleščina–španščina, dajejo boljše rezultate zaradi obsežnih podatkov za učenje, medtem ko bolj zapleteni jezikovni pari ali pari z manj viri pogosto dajejo slabše prevode.
Poleg tega se po podatkih revije The Princeton Legal Journal človeški prevajalci še vedno odlično odrežejo, zlasti na specializiranih področjih, kot so pravni prevodi, kjer sta ključnega pomena razumevanje lokalne zakonodaje in pravnih praks ter kulturna in kontekstualna globina.
Čeprav se umetna inteligenca še naprej razvija, je potreba po človeškem prispevku še vedno očitna.
Kompleksnost jezika lahko predstavlja izziv za prevajalske sisteme z umetno inteligenco. Različni jeziki imajo edinstvene strukture, vključno s fonologijo (zvoki), morfologijo (zgradba besed), skladnjo (zgradba stavka) in semantiko (pomen).
Slator navaja, da so sistemi umetne inteligence uspešnejši pri jezikovnih parih, kot je angleščina-španščina, kjer je na voljo veliko spletnih podatkov in uveljavljenih prevajalskih modelov. Pri jezikih z manj razpoložljivimi podatki ali bolj zapletenimi strukturami, kot so jeziki z bogato morfologijo ali zapletenimi stavčnimi strukturami, pa ima lahko prevajanje z umetno inteligenco težave.
Jeziki z zapletenimi besednimi oblikami, kot sta na primer finščina ali turščina, so za umetno inteligenco težavni, saj mora sistem obravnavati številne različice določene besede. Poleg tega jeziki z bolj zapletenimi stavčnimi strukturami ali zakoreninjenimi idejami (kot je rekurzija) od sistemov umetne inteligence zahtevajo natančnejše spremljanje konteksta, kar je lahko brez človeškega razumevanja izziv.
Če povzamemo: medtem ko se umetna inteligenca dobro obnese pri običajnih jezikovnih parih, lahko zapletenost manj razširjenih ali bolj zapletenih jezikov zaradi omejitev podatkov in strukturnih izzivov privede do manj kakovostnih prevodov.
Sistemi strojnega prevajanja so izjemni zaradi svoje hitrosti in natančnosti, a treba je upoštevati še en pomemben dejavnik: pristranskost. Po besedah Slatorja in Forbesa se ti sistemi učijo na podlagi podatkov, na katerih so bili urjeni, in če so ti podatki pristranski, se to lahko odraža v prevodih.
Od kod izvira pristranskost?
Sistemi strojnega prevajanja se učijo tako, da analizirajo ogromne količine besedilnih podatkov. Če ta besedila vsebujejo pristranske vzorce, jih lahko sistem ponovi. Primeri tega so:
Do prisotnosti predsodkov v prevodu pride, ker se sistemi strojnega prevajanja učijo na podlagi podatkov, na katerih so bili urjeni, ki lahko vključujejo družbene stereotipe in kulturne predsodke. Za reševanje tega izziva so potrebna zavestna prizadevanja za prepoznavanje in ublažitev predsodkov v podatkih za urjenje in rezultatih prevajanja.
Prevajanje z umetno inteligenco se hitro razvija in spreminja način sporazumevanja v različnih jezikih. Od uvedbe nevronskega strojnega prevajanja (NMT) leta 2016 in velikih jezikovnih modelov (LLM) leta 2022 sta se tekočnost in upoštevanje konteksta močno izboljšala. Hibridni modeli, ki združujejo NMT in LLM, lahko zagotovijo še natančnejše in prilagodljivejše prevode.
V prihodnosti bo verjetno prevladal hibridni pristop, ki bo združeval prednosti NMT in LLM, da bi dosegli še bolj pretanjene in kontekstualno prilagojene prevode. Poleg tega je pričakovati, da bodo multimodalni sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca in ki lahko obdelujejo besedilo, govor in slike, še dodatno izboljšali prevajalske zmogljivosti ter omogočili nemoteno komunikacijo v različnih medijih. Ti dosežki že temeljijo na osnovah obdelave naravnega jezika (NLP) in strojnega učenja, ki sta bila osrednjega pomena za prevajanje z umetno inteligenco vse od pojava SMT in NMT.
Kljub izjemnemu napredku na področju prevajanja z umetno inteligenco ostaja ključnega pomena vključenost človeka. Čeprav lahko računalniki prevajajo hitro in pogosto pravilno, lahko spregledajo pomembne podrobnosti, kot so ton, kulturni pomen in kontekst. Ocena, ki jo poda človek, je ključnega pomena, zlasti pri delu z vsebino znotraj specializiranih področij ali kadar je treba uporabiti natančno terminologijo.
Kljub napredku je vključenost človeka še vedno nujno potrebno. Čeprav umetna inteligenca zagotavlja hitrost in obdelavo velike količine besedil, brez človeškega posredovanja še vedno ne more v celoti zajeti tona, pomenskih odtenkov in namena. Kombinacija umetne inteligence in strokovnega človeškega pregleda zagotavlja učinkovitost in kakovost prevodov.
Umetna inteligenca je nedvomno spremenila prevajanje, vendar ne more nadomestiti človeške sposobnosti interpretacije konteksta, čustev in kulture. Stroji omogočajo obdelavo velike količine besedil in hitrost, človeški vpogled pa poskrbi, da je sporočilo resnično ustrezno.
V Prevajalski agenciji GORR izkoriščamo moč umetne inteligence in hkrati zagotavljamo, da naši izkušeni strokovnjaki pri vsakem prevodu poskrbijo za popolno natančnost, kulturno ustreznost ter skladnost s specifičnimi zahtevami in terminologijo.
Ste pripravljeni, da vaše sporočilo postane resnično globalno? Stopite v stik z nami in si zagotovite strokovne prevode.
Prevajanje besedil s področja avtomobilske industrije je ključnega pomena za globalne blagovne znamke vozil, saj se z natančno lokalizacijo tehničnih, pravnih in trženjskih vsebin zagotovi jasna komunikacija, skladnost s predpisi in večje zaupanje strank na različnih trgih.